Celostno zdravljenje rupture zadnje stegenske mišice pri vrhunskem športniku: PRP, matične celice, ESWT in LASER na primeru Luke Dončića

Biološke terapije, napredna fizioterapija in ključna vloga obremenitve na primeru Luke Dončića

 

Uvod

 

Poškodbe zadnje stegenske lože oziroma hamstring mišične skupine sodijo med najpogostejše, najzahtevnejše in najpogosteje ponavljajoče se mišične poškodbe v vrhunskem športu. Posebej izrazito se to pokaže v športih, kjer športnik združuje eksplozivne pospeške, nenadna zaviranja, spremembe smeri, kontaktno igro, skoke in doskoke. Košarka je eden najboljših primerov takšnega okolja.

Primer Luke Dončića je zato zelo zanimiv z vidika sodobne športne medicine. Ne gre zgolj za vprašanje, kako hitro zaceliti poškodovano mišično tkivo, temveč predvsem za vprašanje, ali bo regenerirano tkivo sposobno ponovno prenašati ekstremne sile, ki nastajajo med igro. Pri vrhunskem športniku vrnitev v šport ni določena samo z odsotnostjo bolečine ali lepšo sliko na MRI oziroma ultrazvoku, temveč z dejansko mehansko, nevromišično in funkcionalno kapaciteto mišice.

---

Biomehanski kontekst: zakaj je hamstring pri Dončiću tako pomemben

 

Luka Dončić je športnik z izjemno telesno maso in višino, približno 203 cm in okoli 110–115 kg. To pomeni, da pri sprintu, spremembah smeri, zaviranju, kontaktu, skokih in doskokih ustvarja zelo visoke sile reakcije podlage. Vsaka sprememba smeri v košarki zahteva natančno koordinacijo med stopalom, gležnjem, kolenom, kolkom, medenico in trupom. Zadnja stegenska mišica ima pri tem ključno vlogo.

Hamstringi niso zgolj mišice, ki upogibajo koleno. V vrhunskem športu delujejo kot ekscentrični absorber sile, stabilizator kolka in kolena ter pomemben generator horizontalne in rotacijske sile. Pri sprintu zavirajo izteg kolena v terminalni fazi zamaha, pri spremembi smeri pomagajo kontrolirati kolk in medenico, pri doskoku pa sodelujejo pri absorpciji sile in zaščiti kolenskega sklepa.

Zato poškodba zadnje stegenske mišice pri takšnem športniku ni lokalna težava ene mišice, temveč motnja celotnega kinetičnega sistema. Če je mišica biološko zaceljena, vendar še ni sposobna prenašati ekscentričnih in elastično-reaktivnih obremenitev košarkarske igre, je tveganje za ponovno poškodbo zelo visoko.

---

Naravno celjenje mišice: regeneracija ali brazgotina?

 

Po rupturi mišičnega tkiva se sprožijo tri osnovne faze celjenja: vnetna faza, regeneracijska faza in faza remodelacije. V idealnem primeru se aktivirajo satelitske celice, ki sodelujejo pri obnovi mišičnih vlaken. Težava nastane, kadar je poškodba večja, kadar je prisoten hematom, podaljšano vnetje ali mehanska prekinitev večjega dela mišičnih vlaken. Takrat se proces lahko preusmeri v fibrotično celjenje.

Fibroza pomeni nastanek rigidnega brazgotinskega tkiva, ki lahko zmanjša elastičnost mišice, spremeni prenos sile, poslabša kontraktilnost in poveča tveganje za ponovno poškodbo. Prav zato pri hamstring rupturah cilj ni samo zapreti poškodbo, ampak ustvariti tkivo, ki bo imelo ustrezno strukturo, elastičnost in funkcionalno sposobnost prenašanja velikih sil.

Literatura poudarja, da je pri hujših poškodbah skeletne mišice regeneracija pogosto nepopolna zaradi dolgotrajnega vnetja in fibroze, kar lahko pomembno poslabša funkcijo mišice.

---

Matične celice: velik potencial, a ne čudežna rešitev

 

Terapija z matičnimi oziroma stromalnimi celicami je ena najbolj zanimivih smeri regenerativne medicine. Pri poškodbah mišic se najpogosteje govori o mezenhimskih stromalnih celicah, ki lahko izločajo bioaktivne molekule, vplivajo na imunski odziv, angiogenezo, remodelacijo zunajceličnega matriksa in aktivacijo endogenih regeneracijskih procesov.

Novejši pogled na MSC celice ni več, da neposredno nadomeščajo poškodovana mišična vlakna, temveč da predvsem parakrino modulirajo okolje poškodbe. Sproščajo rastne faktorje, citokine, eksosome in druge signalne molekule, ki lahko zmanjšujejo pretirano vnetje, spodbujajo vaskularizacijo in podpirajo satelitske celice.

To je pomembno, ker pri hamstring rupturi osnovni cilj ni samo hitrejše zapiranje lezije, ampak zmanjšanje fibroze in izboljšanje kakovosti regeneriranega tkiva. Toda trenutno še ne moremo trditi, da so matične celice standardna ali dokazano superiorna metoda zdravljenja akutnih mišičnih ruptur pri profesionalnih športnikih. Dokazi so večinoma predklinični, protokoli niso standardizirani, kliničnih študij pri športnih hamstring rupturah pa je še premalo.

Pri tem je pomembno ločiti znanstveni potencial od komercialnega diskurza. Regenerativna medicina je obetavna, vendar ni nadomestilo za natančno diagnostiko, progresivno obremenitev, nevromišično rehabilitacijo in objektivne kriterije za vrnitev v šport. Raziskave poudarjajo tudi parakrini učinek MSC celic in potrebo po nadaljnjem raziskovanju pri mišičnih poškodbah.

---

PRP: biološki stimulus, ne samostojna rešitev

 

PRP oziroma platelet-rich plasma je avtologni koncentrat trombocitov, pridobljen iz pacientove krvi. Po centrifugiranju se pridobi plazma z višjo koncentracijo trombocitov, ki po aplikaciji sproščajo rastne faktorje, kot so PDGF, VEGF, IGF-1 in TGF-β. Ti dejavniki lahko vplivajo na angiogenezo, celično proliferacijo, modulacijo vnetja in regeneracijo tkiva.

V Sloveniji sem PRP začel sistematično uporabljati v klinični praksi leta 2011 v sodelovanju s kirurgoma Oskarjem Zupancem in Klemenom Stražarjem. Takrat je bila metoda v regiji še relativno nova, vendar se je hitro začela uveljavljati predvsem pri športnih poškodbah mišic, tetiv in ligamentov.

Biološka logika PRP je močna. Pri mišični rupturi želimo stimulirati regeneracijsko okolje, pospešiti celični odziv in izboljšati mikrocirkulacijo. Toda klinična literatura je precej bolj zadržana kot teoretični model. Meta-analize pri akutnih mišičnih poškodbah kažejo, da lahko PRP v nekaterih analizah nekoliko skrajša čas vrnitve v šport, vendar ta učinek izgine pri bolj kakovostnih študijah ali pri analizi samo hamstring poškodb. Dokazi ostajajo nizke oziroma zelo nizke kakovosti.

Pri akutnih hamstring poškodbah sistematični pregledi kažejo, da PRP nima jasnega učinka na zmanjšanje ponovnih poškodb, moč, funkcijo ali dolgoročni izid. Pri tem je velik problem heterogenost: različni načini priprave PRP, različna koncentracija trombocitov, različen delež levkocitov, različen čas aplikacije in različni rehabilitacijski protokoli.

Zato PRP v vrhunskem športu razumem kot dopolnilno biološko terapijo. Lahko pomaga optimizirati regeneracijsko okolje, ne more pa nadomestiti mehanske priprave mišice na obremenitve.

---

Kritični problem bioloških terapij: analgezija pred adaptacijo

 

Pri PRP in matičnih celicah obstaja pomembna klinična past. Obe terapiji lahko zmanjšata bolečino in izboljšata subjektivni občutek pripravljenosti. To je lahko pozitivno, vendar tudi nevarno.

Če bolečina izgine prej, kot se vzpostavi mehanska kakovost tkiva, športnik dobi občutek, da je pripravljen, mišica pa še nima ustrezne ekscentrične kapacitete, elastičnosti in sposobnosti absorpcije sile. V košarki to pomeni, da lahko športnik brez bolečine začne izvajati gibe, ki ustvarjajo sile, za katere regenerirano tkivo še ni pripravljeno.

To je ključno: mišica ni pripravljena za igro, ko ni več bolečine. Pripravljena je šele takrat, ko lahko varno prenese sile, ki jih šport zahteva.

---

ESWT – terapija s fokusnimi udarnimi valovi: mehanska stimulacija regeneracije

 

Extracorporeal Shockwave Therapy oziroma ESWT je neinvazivna mehansko-biološka terapija, ki uporablja akustične valove za stimulacijo tkiva. Pri mišičnih poškodbah je posebej zanimiva, ker ne deluje zgolj protivnetno ali analgetično, ampak preko mehanskega dražljaja vpliva na procese regeneracije in remodelacije.

ESWT lahko izboljša mikrocirkulacijo, stimulira angiogenezo, vpliva na fibroblaste, zmanjša bolečino in pospeši remodelacijo tkiva. Pri hamstring poškodbah je to pomembno zato, ker mišica po rupturi ne potrebuje samo biološkega zapiranja lezije, ampak postopno organizacijo tkiva, ki bo sposobno prenašati obremenitve.

Najnovejši randomiziran kontroliran preizkus pri akutnih type 3b poškodbah hamstring kompleksa je pokazal, da kombinacija radialne ESWT in strukturiranega rehabilitacijskega programa skrajša čas vrnitve v šport v primerjavi s sham ESWT in enakim rehabilitacijskim programom. Skupina z rESWT se je vrnila v šport v povprečju po 25,4 dneva, kontrolna skupina pa po 28,3 dneva, ob tem pa skupina z rESWT ni kazala deficita moči v prej poškodovani nogi.

To je izjemno pomembno, ker kaže, da ESWT ni samo pasivna protibolečinska metoda, temveč lahko v kombinaciji z rehabilitacijo vpliva na funkcionalni izid. Kljub temu ostaja ključno, da ESWT ni samostojna rešitev. Njena vrednost je največja, ko je integrirana v progresivni program obremenjevanja.

---

HILT laser: fotobiomodulacijski pospeševalec regeneracije

 

High-Intensity Laser Therapy oziroma HILT je terapija z visokoenergijskim laserjem, ki omogoča večjo energijsko dostavo in globlji učinek kot nizkoenergijski laserji. Deluje preko fotokemičnih, fototermičnih in fotomehanskih učinkov. Na celični ravni lahko stimulira mitohondrijsko aktivnost, produkcijo ATP, mikrocirkulacijo, limfni pretok in zmanjšanje vnetnih mediatorjev.

HILT je posebej uporaben v zgodnejših fazah rehabilitacije, ko želimo zmanjšati bolečino, edem in vnetje, hkrati pa pospešiti celični metabolizem. Pregledi literature navajajo, da ima HILT biostimulacijske, protibolečinske, protivnetne in mišično-relaksacijske učinke ter da lahko pospeši resorpcijo vnetnih mediatorjev in zmanjša edem.

Meta-analiza randomiziranih kliničnih raziskav iz leta 2023 je pokazala, da HILT zmanjša bolečino in izboljša funkcionalnost pri mišično-skeletnih motnjah, pri čemer so avtorji vključili 48 RCT v kvalitativno in 44 RCT v kvantitativno analizo. Učinki so bili pozitivni, vendar jih je treba interpretirati previdno zaradi tveganja pristranskosti v delu študij.

V praksi HILT razumem kot akutni biološki in analgetični pospeševalec, ESWT pa kot močnejši mehanski stimulus za remodelacijo. V kombinaciji lahko tvorita zelo smiselno zaporedje: HILT v zgodnji fazi za nadzor bolečine, edema in vnetja, ESWT v subakutni fazi za stimulacijo regeneracije in tkivno remodelacijo.

---

Zakaj je kombinacija ESWT + HILT drugačna od PRP + stem cells

 

Biološke terapije, kot sta PRP in matične celice, delujejo predvsem preko biokemičnih signalov. To je lahko koristno, vendar ne zagotavlja, da bo tkivo mehansko pripravljeno. ESWT in HILT pa ponujata drugačen pristop. HILT vpliva na celični metabolizem, bolečino, edem in vnetje, ESWT pa dodaja mehanski dražljaj, ki je bližje tistemu, kar mišica v procesu rehabilitacije dejansko potrebuje: strukturiran stimulus za prilagoditev.

Pri vrhunskem športniku je to bistveno. Mišica se ne vrača v laboratorijsko okolje, ampak na igrišče, kjer mora prenašati visoke hitrosti, zaviranja, pospeševanja, rotacije, kontakt in utrujenost. Zato je terapija, ki podpira regeneracijo, uporabna samo, če ji sledi natančno vodena mehanska adaptacija.

---

TMG mišična diagnostika: ne delati na pamet

 

Pri rehabilitaciji vrhunskega športnika ne moremo delati zgolj po protokolu. Potrebujemo objektivne podatke. Zato ima TMG oziroma tensiomyography pomembno vlogo pri oceni kontraktilnih lastnosti mišice. Z njo lahko spremljamo odzivnost mišice, kontraktilni čas, simetrijo med stranema in potencialne znake inhibicije, utrujenosti ali neoptimalne regeneracije.

TMG ne nadomešča kliničnega pregleda, močnostnih testov, izokinetike, ultrazvoka ali funkcionalnih testov, vendar daje dodatno plast podatkov. Omogoča, da rehabilitacije ne vodimo na občutek, temveč na podlagi objektivnega profila mišice.

Pri hamstring poškodbi je to še posebej pomembno, ker športnik lahko subjektivno nima bolečine, hkrati pa mišica še vedno kaže slabšo kontraktilno odzivnost, asimetrijo ali zmanjšano sposobnost hitrega razvoja sile.

---

Progresivna obremenitev: jedro rehabilitacije

 

Najpomembnejši del rehabilitacije ni PRP, ni stem cells, ni ESWT in ni HILT. Najpomembnejši del je pravilno odmerjena progresivna obremenitev.

Mišica se mora ponovno naučiti prenašati silo. To pomeni, da moramo postopno uvajati izometrično aktivacijo, koncentrično delo, ekscentrično obremenitev, elastično-reaktivne komponente, sprint mehaniko, spremembe smeri, deceleracijo, skoke, doskoke in na koncu specifične košarkarske situacije.

Pri hamstring poškodbah ima ekscentrična moč posebno vlogo. Če športnik nima dovolj ekscentrične kapacitete pri visokih hitrostih, se bo tveganje za ponovno poškodbo povečalo, ne glede na to, kako dobro se počuti ali kako napredne terapije je prejel.

Zato mora biti rehabilitacija zasnovana kot proces adaptacije, ne kot proces odpravljanja simptomov.

---

Realni rehabilitacijski model pri vrhunskem športniku

 

V akutni fazi je cilj zmanjšati bolečino, omejiti sekundarno poškodbo, kontrolirati vnetje in ohraniti čim več nevromišične aktivnosti. Tu ima HILT pomembno vlogo, saj lahko pomaga pri analgeziji, zmanjšanju edema in stimulaciji lokalnega metabolizma.

V subakutni fazi je cilj začeti z varno aktivacijo in postopnim mehanskim stimulusom. Tu lahko dodamo ESWT, vendar vedno v kombinaciji z rehabilitacijo. V tej fazi se začne tudi natančno spremljanje kontraktilnih lastnosti mišice, simetrije, bolečine pri obremenitvi in odziva na trening.

V regeneracijski fazi postane osrednji cilj postopna gradnja moči in ekscentrične kapacitete. Terapije so še vedno lahko koristne, vendar postajajo sekundarne. Glavni dražljaj je vadba.

V fazi return-to-play mora športnik dokazati, da lahko varno izvede visoko intenzivne gibe: sprint, zaustavljanje, spremembo smeri, skok, doskok, kontakt in ponavljajoče se obremenitve v utrujenosti. To pomeni, da se ne vrača na igrišče zato, ker je minilo določeno število dni, ampak zato, ker objektivni kriteriji kažejo ustrezno pripravljenost.

---

Zakaj je pri Dončiću tveganje posebno veliko

 

Pri športniku, kot je Luka Dončić, je tveganje za ponovitev poškodbe posebno veliko zaradi kombinacije velikosti telesa, visokih sil, specifičnega načina igre in igralne obremenitve. Dončić ustvarja prednost z menjavo ritma, zaustavljanjem, kontaktom, rotacijami, spremembami smeri in nenadnimi pospeški. To pomeni, da hamstring ni obremenjen samo linearno, ampak v kompleksnih tridimenzionalnih vzorcih.

Če je mišica zaceljena, vendar še ni sposobna prenašati teh sil, bo tveganje ostalo visoko. Zato je pri takšnem športniku še bolj pomembno, da ne zamenjamo “celjenja” s “pripravljenostjo”.

---

Strokovni pogled iz športne in klinične prakse

 

Kot doktor kinezioloških znanosti in fizioterapije ter na podlagi 25 let izkušenj v vrhunskem športu menim, da je pri rupturi zadnje stegenske mišice ključna razlika med biološkim celjenjem in funkcionalno regeneracijo.

PRP in matične celice lahko načeloma pomagajo pospešiti biološke procese celjenja. Toda če ob tem pride do izrazite analgezije, lahko športnik prehitro dobi občutek pripravljenosti. Mišično tkivo je lahko manj boleče, vendar še ne nujno dovolj kakovostno za prenašanje maksimalnih sil v igri.

Zato vidim veliko vrednost v kombinaciji HILT laserja, ESWT terapije in natančno vodene vadbe za krepitev zadnje lože. HILT pomaga umiriti akutno fazo, ESWT doda mehanski stimulus in spodbuja remodelacijo, vadba pa mišico nauči ponovno prenašati sile. Če pred tem uporabimo TMG in druge objektivne meritve, ne delamo na pamet, temveč rehabilitacijo prilagodimo dejanskemu stanju športnika.

To je po mojem mnenju bistvo sodobne športne rehabilitacije: ne iščemo ene čudežne terapije, ampak sinergijo biologije, mehanike, diagnostike in progresivne obremenitve.

---

Zaključek

 

Ključne ugotovitve:

• PRP in matične celice pospešijo celjenje, ne pa funkcionalne pripravljenosti
• ESWT in HILT vplivata na regeneracijo in strukturo mišice
• rehabilitacija in obremenitev sta ključna faktorja
• tveganje za ponovitev poškodbe ostaja visoko

Sodobna športna medicina ima na voljo vedno več naprednih metod: PRP, matične celice, ESWT, HILT laser, TMG diagnostiko in napredne vadbene protokole. Vendar nobena metoda sama po sebi ne zagotavlja varne vrnitve v vrhunski šport.

Biološke terapije lahko izboljšajo okolje celjenja. HILT lahko zmanjša bolečino, edem in vnetje ter stimulira celični metabolizem. ESWT lahko preko mehanske stimulacije pomaga pri regeneraciji in remodelaciji. TMG lahko pomaga objektivizirati stanje mišice. Toda šele progresivna, individualno vodena obremenitev spremeni zaceljeno tkivo v funkcionalno pripravljeno tkivo.

Pri športniku, kot je Luka Dončić, zato ključno vprašanje ni: “Kdaj je mišica zaceljena?” Ključno vprašanje je: “Kdaj je mišica sposobna ponovno prenašati sile NBA košarke?”

Končna misel je zato preprosta:

“Mišica ni pripravljena za vrnitev v igro, ko ni več bolečine. Pripravljena je šele takrat, ko je sposobna prenašati sile, ki jih šport zahteva.” ddr. Mit Bračič

O avtorju

ddr. Mit Bračič je doktor kinezioloških znanosti in fizioterapevt z več kot 25-letnimi izkušnjami na področju vrhunskega športa, rehabilitacije poškodb in sistemske priprave športnikov.

V svoji karieri je sodeloval z vrhunskimi športniki iz različnih disciplin, kjer se osredotoča na povezovanje znanstveno podprtih metod z dolgoletnimi kliničnimi izkušnjami. Njegovo delo temelji na razumevanju biomehanike gibanja, funkcionalne diagnostike ter individualizirane rehabilitacije, usmerjene v varno in učinkovito vrnitev v šport.

Med prvimi v Sloveniji je leta 2011 v klinično prakso uvedel terapijo s trombocitno plazmo (PRP), v sodelovanju s kirurgoma Oskarjem Zupančem in Klemenom Stražarjem, ter aktivno spremlja razvoj regenerativne medicine, naprednih fizioterapevtskih metod in sodobnih pristopov k obremenitvi (load management).

Poseben poudarek njegovega dela je na integraciji:

• regenerativne medicine
• napredne fizioterapije (ESWT, HILT, EMMT)
• objektivne diagnostike (TMG)
• ter progresivne funkcionalne obremenitve

v celovit rehabilitacijski model, prilagojen zahtevam vrhunskega športa.

Njegovo strokovno delovanje temelji na prepričanju, da uspešna rehabilitacija ne pomeni zgolj odprave bolečine, temveč vzpostavitev tkiva, ki je sposobno prenašati obremenitve, ki jih šport zahteva.

---

FAQ

Primer:

Ali PRP pospeši celjenje hamstring poškodbe?
Lahko izboljša regeneracijsko okolje, vendar klinični dokazi ne potrjujejo doslednega vpliva na hitrejši povratek v šport.

Katera terapija je najbolj učinkovita za hamstring rupture?
Najboljši rezultati so doseženi s kombinacijo fizioterapije (ESWT, HILT) in progresivne rehabilitacije.

Koliko časa traja rehabilitacija hamstring rupture?
Običajno 4–6 tednov, vendar je čas odvisen od obremenitve in funkcionalne pripravljenosti.

---

LITERATURA ZA POGLOBLJENE INFORMACIJE:

Ahmad, R. E., Mokhtar, A. H., Mohamed Al-Fayyadh, M. Z., Nam, H. Y., Aziz, A., Mansor, A., & Kamarul, T. (2025). Effect of allogenic mesenchymal stem cell injection on functional repair outcomes following skeletal muscle laceration injury. Biomedicines, 13(2810). https://doi.org/10.3390/biomedicines13112810

Alarcin, E., Bal-Öztürk, A., Avci, H., Ghorbanpoor, H., Dogan Guzel, F., Akpek, A., Yesiltas, G., Canak-Ipek, T., & Avci-Adali, M. (2021). Current strategies for the regeneration of skeletal muscle tissue. International Journal of Molecular Sciences, 22(11), 5929. https://doi.org/10.3390/ijms22115929

Arroyo-Fernández, R., Aceituno-Gómez, J., Serrano-Muñoz, D., & Avendaño-Coy, J. (2023). High-intensity laser therapy for musculoskeletal disorders: A systematic review and meta-analysis of randomized clinical trials. Journal of Clinical Medicine, 12(4), 1479. https://doi.org/10.3390/jcm12041479

Astur, D. C., Santos, B., Moraes, E. R., Arliani, G. G., Santos, P. R. D., & Pochini, A. C. (2015). Extracorporeal shockwave therapy to treat chronic muscle injury. Acta Ortopédica Brasileira, 23(5), 247–250. https://doi.org/10.1590/1413-785220152305142211

Chen, X., Jones, I. A., Park, C., & Vangsness, C. T., Jr. (2018). The efficacy of platelet-rich plasma on tendon and ligament healing: A systematic review and meta-analysis with bias assessment. The American Journal of Sports Medicine, 46(8), 2020–2032. https://doi.org/10.1177/0363546517743746

Cruciani, M., Franchini, M., Mengoli, C., Marano, G., Pati, I., Masiello, F., Profili, S., Veropalumbo, E., Pupella, S., Vaglio, S., & Liumbruno, G. M. (2019). Platelet-rich plasma for sports-related muscle, tendon and ligament injuries: An umbrella review. Blood Transfusion, 17(6), 465–478. https://doi.org/10.2450/2019.0274-19

Crupnik, J., Silveti, S., Wajnstein, N., Rolon, A., Vollhardt, A., Stiller, P., & Schmitz, C. (2019). Is radial extracorporeal shock wave therapy combined with a specific rehabilitation program (rESWT + RP) more effective than sham-rESWT + RP for acute hamstring muscle complex injury type 3b in athletes? Study protocol for a prospective, randomized, double-blind, sham-controlled single centre trial. Journal of Orthopaedic Surgery and Research, 14, 234. https://doi.org/10.1186/s13018-019-1283-x

Crupnik, J., Silveti, S., Wajnstein, N., Rolon, A., Wuerfel, T., Stiller, P., Morral, A., Furia, J. P., Maffulli, N., & Schmitz, C. (2025). Radial ESWT combined with a specific rehabilitation program (rESWT+RP) is more effective than sham rESWT+RP for acute hamstring muscle complex injury type 3b: A randomized, controlled trial. British Medical Bulletin, 155, 1–15. https://doi.org/10.1093/bmb/ldaf009

Ezzati, K., Esmaili, K., Reihanian, Z., Hasannejad, A., Soleymanha, M., Keshavarz, S., Laakso, E.-L., & Yosefzadeh Chabok, S. (2024). The effects of high-intensity laser therapy vs. low-level laser therapy on functional ability and quadriceps architecture in patients with knee osteoarthritis: A single-blinded randomized clinical trial. Journal of Lasers in Medical Sciences, 15, e66. https://doi.org/10.34172/jlms.2024.66

Fu, X., Wang, H., & Hu, P. (2015). Stem cell activation in skeletal muscle regeneration. Cellular and Molecular Life Sciences, 72, 1663–1677. https://doi.org/10.1007/s00018-014-1819-5

Grassi, A., Napoli, F., Romandini, I., Samuelsson, K., Zaffagnini, S., Candrian, C., & Filardo, G. (2018). Is platelet-rich plasma (PRP) effective in the treatment of acute muscle injuries? A systematic review and meta-analysis. Sports Medicine, 48(4), 971–989. https://doi.org/10.1007/s40279-018-0860-1

Im, G.-I., & Kim, T.-K. (2020). Stem cells for the regeneration of tendon and ligament: A perspective. International Journal of Stem Cells, 13(3), 335–341. https://doi.org/10.15283/ijsc20091

Kunze, K. N., Hannon, C. P., Fialkoff, J. D., Frank, R. M., & Cole, B. J. (2019). Platelet-rich plasma for muscle injuries: A systematic review of the basic science literature. World Journal of Orthopedics, 10(7), 278–291. https://doi.org/10.5312/wjo.v10.i7.278

Kunze, K. N., Pakanati, J. J., Vadhera, A. S., Polce, E. M., Williams, B. T., Parvaresh, K. C., & Chahla, J. (2022). The efficacy of platelet-rich plasma for ligament injuries: A systematic review of basic science literature with protocol quality assessment. Orthopaedic Journal of Sports Medicine, 10(2), 23259671211066504. https://doi.org/10.1177/23259671211066504

Mazin, Y., Lemos, C., Paiva, C., Oliveira, L. A., Borges, A., & Lopes, T. (2023). The role of extracorporeal shock wave therapy in the treatment of muscle injuries: A systematic review. Cureus, 15(8), e44196. https://doi.org/10.7759/cureus.44196

Moraes, V. Y., Lenza, M., Tamaoki, M. J., Faloppa, F., & Belloti, J. C. (2013). Platelet-rich therapies for musculoskeletal soft tissue injuries. Cochrane Database of Systematic Reviews, 2013(12), CD010071. https://doi.org/10.1002/14651858.CD010071.pub2

Qazi, T. H., Duda, G. N., Ort, M. J., Perka, C., Geissler, S., & Winkler, T. (2019). Cell therapy to improve regeneration of skeletal muscle injuries. Journal of Cachexia, Sarcopenia and Muscle, 10(3), 501–516. https://doi.org/10.1002/jcsm.12416

Quintero, A. J., Wright, V. J., Fu, F. H., & Huard, J. (2009). Stem cells for the treatment of skeletal muscle injury. Clinics in Sports Medicine, 28(1), 1–11. https://doi.org/10.1016/j.csm.2008.08.009