UČINKOVITOST FIZIOTERAPEVTSKO-KINEZIOLOŠKEGA PROGRAMA ZDRAVLJENJA PRI MLADIH ŠPORTNIKIH Z OSGOOD – SCHLATTERJEVIM SINDROMOM

RAZISKOVALNA DEJAVNOST GLOBAL TREATMENT

Visokostrokovne zdravstvene inštitucije v tujini se poleg kliničnega dela ukvarjajo tudi z raziskavami na področju novih metodologij diagnostike poškodb in zdravljenja (fizioterapije) poškodb. Tudi v Global Treatment kliniki dr. Bračič posvečamo raziskavam veliko delovnega časa, saj želimo našim pacientom omogočiti najnovejše metode pregledov in fizioterapevtskih postopkov. Zato veliko vlagamo v diagnostično opremo ter najnovejše fizioterapevtske aparate ter redno spremljamo učinke terapij na različnih diagnozah in pacientih.

ddr. Mit Bračič je raziskovalec od leta 2005. V svoji bibliografiji beleži več kot 100 raziskovalnih in več kot 200 strokovnih člankov. Je redni predavatelj na programu Fizioterapija (magistrski in doktorski študij) na Univerzi Alma Mater Europaea v Mariboru.

Omenjeni raziskovalni članek je nastal v sodelovanju 2 vodilnih fakultet na področju Fizioterapije (Univerza Alma Mater Europaea, Maribor) in na področju Kineziologije (Fakulteta za šport, Univerza v Ljubljani).

S soavtorjema doc. dr. Tine Kovačič (fizioterapija) in prof. dr. Frane Erčulj (kineziologija) smo pripravili izvirni znanstveni članek in ga objavili v reviji s faktorjem vpliva, kar pomeni, da je bil ocenjen s strani 2 mednarodnih recenzentov. Ocenila sta ga kot odličen znanstveni prispevek, ki ima izjemno uporabno vrednost tako za fizioterapevtsko kot kineziološko mednarodno strokovno javnost.

 

UČINKOVITOST FIZIOTERAPEVTSKO-KINEZIOLOŠKEGA PROGRAMA ZDRAVLJENJA PRI MLADIH ŠPORTNIKIH Z OSGOOD – SCHLATTERJEVIM SINDROMOM

 

Ključne besede: Fizioterapija, vadba, Osgood-Schlaterjev sindrom, diagnostika, šport mladih

 

UVOD

 

Osgood-Schlatterjev sindrom (OSS) je poškodba narastišča patelarnega ligamenta (osteohondroza kolena), ki je v zadnjem času v izjemnem porastu med mladimi športniki v pubertetnem obdobju (Neuhaus in sod., 2021). Prvič je bila v dostopni literaturi omenjena že leta 1903 (Osgood 1903; Schlatter 1903). Povezana je s prekomernimi športnimi obremenitvami, tipom obremenitev, igralno površino in telesno rastjo mladostnikov. Rezultat je v večini primerov močno otečeno koleno in nezmožnost športnega udejstvovanja zaradi močne bolečine. Pacienti v večini primerov občutijo močno bolečino pri hoji po stopnicah navzdol, pri dolgotrajnem sedenju v šoli, pri počepanju in teku po trdi površini (Gholve in sod., 2007). V literaturi zasledimo podatek, da je v svetu vsaj 10% mladih, ki so oboleli za Osgood-Schlatterjevim sindromom (OSS). Pri fantih se OSS pojavi med 10. in 15. letom, pri dekletih pa med 8. in 13. letom (De Lucena idr., 2011).

Večina raziskav opisuje konzervativno fizioterapevtsko zdravljenje poškodbe z intervencijo telesne vadbe (Guldhamer idr., 2019). V Sloveniji tovrstnih raziskav niso izvajali, tako da nimamo podatkov glede incidence OSS pri mladih športnikih. Pri OSS ne poznamo konkretnega vzroka nastanka poškodbe, obstaja pa sum, da zaradi športnih obremenitev prihaja do mikropoškodb na narastišču patelarnega ligamenta. Večje kot so obremenitve in večji kot je vlek ligamenta oz mišice rectus femoris, prej ima mladi športnik možnost za nastanek poškodbe (De Lucena idr., 2011). OSS se lahko pojavi tudi pri odraščajoči mladini, ki v kratkem času hitro zraste (10 cm in več v letu dni). Zategnjenost oz povečan mišični tonus, ki je posledica hitre rasti dolgih kosti (stegnenice) lahko povzroči močan vlek patelarnega ligamenta na narastišče pod kolenom (Tzalach idr., 2016).

Prekomerne trenažne obremenitve mladih športnikov so vzrok za draženje narastišča mišice kvadriceps in oteklino, ki kasneje nastane kot posledica vnetja mehkih struktur okoli narastišča pogačične kite. V istem obdobju je tudi telesni razvoj pomemben dejavnik, ki vpliva na pojav OSS ob prekomernem naporu (hitro se povečuje telesna višina in s tem tudi telesna masa) (Smith in Varacallo, 2019). Skupna hipoteza o etiologiji OSS predlaga, da je možen vzrok asinhroni razvoj kosti (stegnenice) in mehkih tkiv (sprednja stegenska mišica), zlasti mišice rectus femoris med puberteto (Tzalach idr., 2016). Sila vleka mišice povzroči draženje in v hujših primerih delno avulzijo apofize tibialnega tuberkula. Sila vleka se poveča z intenzivnimi športnimi aktivnostmi in zlasti po obdobjih hitre rasti, ki se pojavljajo v puberteti (Smith in Varacallo, 2019).

Celoten članek lahko preberete na spodnji povezavi:

https://www.physactiv.eu/index.php/volume-13-issue-2-2025/

 

UGOTOVITVE RAZISKAVE:

 

Glavni zaključek raziskave je potrditev, da ciljno usmerjen šesttedenski večkomponentni program rehabilitacije OSS omogoča boljše funkcionalne rezultate pri mladih športnikih z OSS kot pa zgolj pasivni počitek. Program, ki vključuje tako specifične kineziološke vaje za moč kot tudi sodobne fizioterapevtske postopke, kot so fokusni udarni globinski valovi fESWT in magnetna terapija EMMT, pomembno prispeva k izboljšanju funkcionalnosti kolena ter zmanjšanju bolečine, kar potrjuje njegov potencial za širšo uvedbo v klinični praksi. Rezultati so pokazali, da program zmanjšuje bolečino, povečuje mišično maso, izboljšuje čas krčenja in relaksacije mišic ter gibljivost kolenskega sklepa. Program ne prispeva le k zmanjšanju simptomov in hitrejši vrnitvi k športnim aktivnostim, temveč tudi zmanjša tveganje za ponovne poškodbe s povečanjem stabilnosti in funkcionalnosti mišičnega ter tetivnega sistema. Ta celovit pristop kaže, da je ciljno usmerjena, strukturirana rehabilitacija OSS pri mladih športnikih ključna za dolgoročno izboljšanje funkcionalnosti kolenskega sklepa in zmanjšanje tveganja za ponovitve sindroma OSS.